Pretekle prakse

[big_header]Dobra praksa 2018[/big_header]

Zmagovalec natečaja Dobra praksa 2017 je tim iz Doma starejših Logatec in ZD Logatec. V delovanje zdravstvene nege in medicinske oskrbe so sistemsko vključili paliativno oskrbo, kar je prej izjema kot pravilo v 111 domovih starejših v Republiki Sloveniji, kjer živi približno 17 tisoč ljudi (to je štiri odstotke starejših od 65 let).

Več: Svetla izjema, ki bi morala biti pravilo – pogovorimo se o minljivosti

OSTALE PRIJAVLJENE PRAKSE

Različne poklicne skupine v zdravstvu, zdravniki in medicinske sestre, imajo lahko ob istem bolniku različen načrt dela, ločene cilje, metode dela, postopke, rutino in celo sistem dokumentacije. Ekipa, prijavljena na natečaj Dobra praksa, iz ZD Sevnica je zato že leta 2013 vzpostavila Skupnostno psihiatrično obravnavo (SPO) za Posavje. Več: Za posameznega bolnika, ki ga obravnavajo v domačem okolju, sledijo skupnim ciljem.

Zaradi različnih endoskopskih opisov je pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) včasih težko ocenjevati odziv na zdravljenje. To bi bilo mogoče rešiti, če bi gastroenterologi po vsej državi uporabljali enotne endoskopske točkovnike. Izvide iz različnih ustanov bi bilo tako mogoče primerjati in ne bi bilo več pomembno, kje se preiskava opravi. Več: Ekipa Mediatelyja ponuja rešitev v interaktivnih endoskopskih točkovnikih. Več: Želja, da enotne točkovnike uporabljajo gastroenterologi po vsej državi

Po raziskavi trga med izvajalci samoplačniških zdravstvenih storitev je ekipa, prijavljena na natečaj Dobra praksa, ugotovila, da večina (predvsem manjših) zasebnih ambulant za naročanje bolnikov in vodenje dokumentacije še zmeraj uporablja zvezke in pisalo. To pa je lahko zamudno, nepregledno in nevarno za izgubo podatkov. To je privedlo do razvoja aplikacije eAmbulanta, ki omogoča »prakso zvezka«, le da s sodobnimi tehnološkimi orodji te delovne procese optimizira. Je osebni sekretar, ki izvajalcu omogoča, da opravlja svoje primarno delo – zdravi bolnike –, medtem ko eAmbulanta poskrbi za administrativne obveznosti, in to brezpapirno. Več: Brezpapirni pomočnik, ki avtomatizirano poskrbi za administrativna opravila

[big_header]Dobra praksa 2017[/big_header]

DP 2017Zmagovalec natečaja Dobra praksa 2017 je tim iz diabetološke ambulante v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Pod vodstvom specialistke internistke Metke Epšek Lenart so samoiniciativno izpeljali projekt, ki ga je švedsko zdravstvo izpeljalo z državno podporo, z njim pa so dosegli vidne pozitivne rezultate.

Več: S projektom do izboljšanja za bolnike, zdravstveno osebje in plačnike

OSTALE PRIJAVLJENE PRAKSE

1. Drugo mesto na natečaju Dobra praksa je po ocenah komisije dosegla ekipa medicinskih sester z rehabilitacijskega otroškega oddelka URI Soča. Ko so opazile, da je pri nekaterih otrocih s posebnimi potrebami ustna higiena pomanjkljiva, so za otroke na rehabilitaciji in spremljajoče starše začele sistematično izvajati šolo ustne higiene. Več: Izboljšali zdravje zob otrok s posebnimi potrebami

2. Tretja najboljša praksa je po ocenah komisije postal projekt Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki poteka že 35 let. Gre za edinstveno tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani (TČZ), katerega bistvo je motivacija otrok za večjo skrb za ustno higieno. Rezultati so tako dobri, da je idejo kot najbolj inovativno prakso na svetu na tem področju nagradila tudi Svetovna zobozdravstvena organizacija. Več: Izkoristili otroško tekmovalnost in dosegli bolj zdrave zobe pri mladih

3. Tim Zavoda Apolon je želel dializnim bolnikom na tem območju zagotoviti enak standard in varnost, kot so ju deležni v regionalnih bolnišnicah in ljubljanskem kliničnem centru. V Kobaridu so vzpostavili dializni center, da se bolnikom na dializo ni več treba voziti v 90 kilometrov oddaljeno bolnišnico v Šempetru pri Gorici. Z dializnim centrom imajo ambiciozen načrt: ponujati ga kot možnost turis­tične destinacije za dializne bolnike v prelepem Posočju. Več: Dislociran dializni center, ki bolnikom prihrani 180 kilometrov na dan

4. Tim zdravnikov in kliničnih farmacevtov z oddelka 700 s Klinike Golnik je v svoje delo vpeljal postopek usklajevanja z zdravili, ki zagotavlja, do so v odpustnici vse spremembe v kronični terapiji zabeležene in utemeljene. Več: Zmanjšali možnost napak pri prehajanju bolnika med ravnmi

5. Zdravstveni tim je skupaj s ponudnikom IT-sistema razvil spletno platformo, prek katere se bolniki na proste termine za pregled naročajo neposredno v informacijski sistem zdravstvenega doma. Tako prejmejo več kot 700 naročil na mesec, v devetih mesecih se je naročilo že več kot 4.800 bolnikov. Več: Preprosta rešitev za lažje naročanje

6. Tim iz Goriške lekarne Nova Gorica in Zdravstvenega doma Nova Gorica je optimiziral proces zdravljenja z zdravili. Z vpeljavo novih protokolov so povezali vse deležnike, ki sodelujejo pri tem procesu: zdravnika, kliničnega farmacevta, medicinsko sestro, lekarniškega farmacevta in bolnike. Tako delujejo bolj usklajeno in si lažje izmenjujejo povratne informacije. Več: Skrajšali postopek obravnave in izboljšali dostopnost do storitev

7. Vse bolnike, ki jih Strokovni svet Klinike Golnik opredeli kot tvegane, pregledajo klinični farmacevti Klinike Golnik. S tem zagotavljajo večjo varnost teh bolnikov. Zdravniki s klinike si dela brez kliničnih farmacevtov ne predstavljajo več. Klinika Golnik je bila ena prvih pri uvedbi klinične farmacije v redno klinično delo. Več: Brez kliničnih farmacevtov ne gre več

8. Sistem pametne oskrbe na daljavo, ki starejšim, bolnim in invalidom omogoča, da varno živijo tam, kjer se najbolje počutijo, doma. Če je človek star in bolan, živi doma in se v težavah ne more na nikogar obrniti, tako bivanje ni varno. Z e-oskrbo so oskrbovanci spremljani 24 ur na dan tudi prek različnih alarmnih sistemov. V asistenčnem centru se na klic na pomoč – pokliče lahko oskrbovanec sam ali pa je senzorsko sprožen – hitro odzovejo in ukrepajo. Več: Bolnikom in starostnikom omogočiti dostojanstveno in varno bivanje doma

9. Ekipa iz Zavarovalnice Triglav želi svojim zavarovancem omogočiti strokovno in do bolnikov prijazno obravnavo, zato so uvedli sistematično spremljanje zadovoljstva s storitvami zdravstvenih ustanov, kamor napotujejo zavarovance z možnostjo uveljavljanja pravice iz dodatnega zavarovanja. Spremljanje zadovoljstva se začne pri naročanju na storitev pri izbranem specialistu in konča s koncem zdravstvene obravnave. Več: Z načinom dela spodbujajo strokovno in do bolnika prijazno obravnavo

[big_header]Dobra praksa 2016[/big_header]

dobra-praksa-psihiatrija11-be-58831b633fa19.jpg.cut.n-58831b650f685.jpg.720pxZmagovalec natečaja Dobra praksa 2016 je ekipa z Enote za adolescentno psihiatrijo znotraj Centra za mentalno zdravje, ki deluje na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Na enoti so skozi leta v obravnavo mladostnikov z duševnimi težavami uspešno vključili tudi druge sektorje, od šolstva do socialnih služb. To je, ko se pri mladostniku pojavijo duševne težave, nujno za njegovo lažjo integracijo v domače okolje po hospitalizaciji.

Več: Integrirana obravnava mladostnikov z duševnimi motnjami – vzor prihodnosti zdravstvene obravnave

OSTALE PRIJAVLJENE PRAKSE

1. Splošna bolnišnica Jesenice je na letošnjem natečaju Dobra praksa predstavila projekt avtomatiziranega sprejema bolnikov z vrstomatom. Gre za preprosto in do uporabnika prijazno rešitev, ki poenostavlja nadzor nad čakalno vrsto in odpravlja nepotrebno čakanje. Več: Vrstomat odpravlja gnečo v čakalnicah in razbremenjuje osebje

2. Drugo mesto na natečaju Dobra praksa je osvojila ekipa revmatologov z ljubljanskega kliničnega oddelka za revmatologijo pod vodstvom prof. dr. Matije Tomšiča, ki je za bolnike z revmatoidnim artritisom (RA) kljub dolgim čakalnim dobam z optimiziranjem organizacije in izobraževanjem družinskih zdravnikov dosegla zgodnjo in kakovostno obravnavo novoodkritih bolnikov. Več: Kako so revmatologi presegli dolge čakalne dobe

3. Ekipa s prof. dr. Mirkom Gradišarjem in medicinskimi sestrami ter zdravniki iz UKC Ljubljana je na natečaju Dobra praksa predstavila informacijsko rešitev Optima za samodejno načrtovanje in optimiziranje zahtevnih delovnih razporedov medicinskega osebja – zdravnikov in drugih, ki delajo v več izmenah – v bolnišnicah. Pravilna razporeditev in enakomerna obremenitev sta glavni za delovno učinkovitost in zadovoljstvo zaposlenih. Več: Prihrani čas in izboljša razpored medicinskega osebja

[big_header]Dobra praksa 2015[/big_header]

dobra-praksa-050-jm.1456579025.jpg.w.960px.jpg.720pxAplikacija Rheu­maHelper – Komisijo je prepričalo, da se je mobilna aplikacija »prijela« in jo zdravniki radi uporabljajo ter da obstajajo podatki, kako se je izboljšalo klinično delo revmatologa, kakšne klinične rezultate je prinesla aplikacija in koliko časa je bilo prihranjenega z njeno uporabo.

Več: ZMAGOVALNA DOBRA PRAKSA: Rheumahelper – spodbuda k oblikovanju podobnih orodij tudi za druge specialnosti

[big_header]Dobra praksa 2014[/big_header]

dobra-praksa-2014-011-jm.1424105588.jpg.o.600px.jpg.600pxNaziv Dobra praksa 2014 je šel v roke članov tima Kliničnega oddelka za bolezni živčevja (KOBŽ) na Nevrološki kliniki v Ljubljani, ki v okviru Centra za ekstrapiramidne bolezni skrbi za timsko in multidisciplinarno obravnavo bolnikov s parkinsonovo boleznijo (PB) in drugimi motnjami gibanja.

Ekstrapiramidni tim se je sicer začel razvijati že leta 1990, ko je manjša skupina zdravstvenih sodelavcev pod vodstvom prof. Zvezdana Pirtoška in diplomirane medicinske sestre Lidije Ocepek začela timsko obravnavati bolnike.

Več: Multidisciplinarno in timsko do bolnikov s parkinsonovo boleznijo

[big_header]Dobra praksa 2013[/big_header]

IMG-4033.1391177989.jpg.standardized.jpg.600pxMultidisciplinarni tim Psihiatrične bolnišnice Idrija, ki ga sestavlja šest strokovnjakov s področja duševnega zdravja, je nagrado prejel za izvajanje inovativnega prirejenega modela skupnostne psihiatrične obravnave. Tim deluje kot samostojna služba in pokriva obravnavo pacientov za celotno gravitacijsko območje bolnišnice. Program multidisciplinarne obravnave psihiatričnih bolnikov na domu je do bolnika prijaznejši, kar se močno občuti v številu in dolžini hospitalizacij pa tudi nižjih stroških zdravljenja.

Več: Dobra praksa 2013: inovativni prirejeni model skupnostne psihiatrične obravnave

OSTALE PRIJAVLJENE PRAKSE

1. Slovensko start-up podjetje MIDS je razvilo mobilno aplikacijo in platformo iHELP, ki zagotavlja učinkovito obveščanje in pomoč pri srčnem zastoju ter drugih nesrečah ali zdravstvenih težavah. Več: Mobilna aplikacija skrajša čas reševanja in poveča možnost preživetja

2. »Da lekarnar ne bi bil več navaden trgovec, temveč koristen in nujen člen v skrbi za zdravje ljudi.« Za to si v svoji lekarni prizadeva magister farmacije Dušan Hrobat. Več: Uvajajo holistično obravnavo

3. Ginekologinji Sabina Senčar in Urška Bizjak Ogrinc z laserjem zdravita inkontinenco, ohlapnost nožnice, kile mehurja, bakterijske in glivične infekte v nožnici, herpes, brazgotine in obnavljata tkiva na trebuhu. Več: Z laserjem nad inkontinenco in zdrs medeničnih organov

4. Tekmovanje za čiste zobe med slovenskimi osnovnošolci je poceni in zelo učinkovito orodje, ki učence že skoraj 30 let spodbuja k dobri in pravilni ustni higieni ter zmanjšuje pogostost zobne gnilobe. Več: Slovenski osnovnošolci s tekmovanjem nad zobno gnilobo

5. Prej ko se otrok s težavami v gibanju in razvoju vključi v razvojno ambulanto, bolj uspešni so lahko razvojni timi pri odpravljanju težav. To pomembno vpliva tudi na otrokovo samopodobo. Več: Multidisciplinarni tim obravnava petino gorenjskih dojenčkov

6. Mlado slovensko start-up podjetje Adora-med se je lotilo razvoja pametnega monitorja za kirurge, ki operaterju med kirurškimi posegi omogoča posredovanje informacij o bolniku in njegovem stanju brez dotika. Več: Pametni monitor, ki se med posegom pogovarja s kirurgomov

7. Za učinkovitejše zdravljenje, hitrejše okrevanje po bolezni in hitrejši odhod iz bolnišnice je nujno ugotoviti, ali bolnik izgublja telesno težo, če nima apetita, nato pa predvideti prehranske ukrepe. Več: Potrebujemo presejanje in dietetike v bolnišnicah

8. Podjetje Res-pons lekarnarjem ponuja bazo znanja in izobraževanje o prehranskih dopolnilih, da bi lažje in bolj neodvisno svetovali strankam. Več: Baza znanja za neodvisni nasvet o prehranskih dopolni

[big_header]Dobra praksa 2012[/big_header]

c08eUntitled-56.1354818406Komisija je med šestimi prijavljenimi praksami za nagrado dobra praksa 2012 izbrala tim Onkološkega inštituta v Ljubljani za gensko testiranje za raka na dojkah in jajčnikih. Leta 1995 začeli raziskovalni projekt, katerega cilj je bil vzpostaviti učinkovit sistem za odkrivanje nosilcev mutacij BRCA1 in 2 ter svetovanje. Od leta 2008 jim je uspelo raziskovalni projekt prenesti v prakso, saj je od takrat genetsko testiranje in svetovanje s primerno ekipo in delovanjem ambulante in laboratorija redna dejavnost inštituta.

Več: Lahko smo ponosni na slovensko medicino!

OSTALE PRIJAVLJENE PRAKSE

1. Zobozdravniki iz zobozdravstvenega centra Babit, ki se trudijo za celostno, prijazno in individualno obravnavo vsakega pacienta, ki pride v njihov center. Sledijo spremembam in napredku v stroki in jih poskušajo takoj uvesti v prakso.

2. Člani zdravstvenega tima iz centrov Morela okulisti za očesno kirurgijo in Artros za ortopedijo in športne poškodbe, ki sta letos oba prestala tridnevno akreditacijsko presojo in kot prva v Sloveniji dobila priznano akreditacijo Joint Commission International (JCI). Zavzemajo se za zagotavljanje standardiziranih, kakovostnih in varnih storitev, zato so celovito organizirali delovne procese v skladu s strogimi merili standarda JCI za ponujanje visoko strokovnih zdravstvenih storitev.

3. Člani tima z internega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec s področja nefrološke specialistične dejavnosti, ki nudijo nefrološko oskrbo za skoraj 130 tisoč prebivalcev in procesno obravnavajo kronično ledvično bolezen (KLB) v regiji. Zaradi hudega pomanjkanja zdravnikov na primarni ravni in nezadostne laboratorijske dejavnosti so bili prisiljeni že pred leti razvijati lasten celovit pristop obravnave KLB, pri čemer so izdelali prilagojene lokalne smernice za KLB. Rezultati so zelo spodbudni, občutno odstopajo od slovenskega povprečja, tim pa s svojim načinom dela in nizko prevalenco plačniku storitev prihrani čedno vsoto denarja.

4. Tim na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice v Murski Soboti, ki je v svoje delo uspešno vključil storitev kliničnega farmacevta. Klinično prakso so v tej bolnišnici začeli oktobra 2004, odtlej to vsako leto nadgrajujejo in uvajajo še na druge oddelke. Klinični farmacevt sodeluje pri jutranjem raportu zdravnikov na oddelku bolnišnice in gre z zdravniki na vizito. Cilj je varna, neškodljiva in stroškovno učinkovita raba zdravil, ki jo je mogoče doseči samo s sodelovanjem tima.

5. Člani zdravstvenega tima z oddelka za zdravljenje strukturnih bolezni srca, ki so v slovenski medicinski prostor med drugim prenesli novo tehnologijo hitrega in učinkovitega zapiranja odprtega ovalnega okna z uporabo novih zapiral ter zapiranje medpreddvornega defekta septuma (ASD) z dvema ali več defekti, ki zahteva dve zapirali pod kontrolo intrakardialnega ultrazvoka. Posebna dodana vrednost strukturnega programa za prirojene srčne bolezni pa je spremljanje bolnikov po posegu.