Številni mladi se navdušujejo nad igranjem računalniških iger, sanjajo, da bi imeli možnost vstopiti v svet profesionalnega igranja. Navdušenje ne usahne niti, ko beseda nanese na kriptovalute in nezamenljive žetone ali NFT-je. Kako z glavo v oblaku stati na realnih tleh?

»Pri kriptovalutah smo v obdobju medveda. Razmere se sicer izboljšujejo, trg si je malce opomogel, a menim, da to nikakor še ne pomeni, da se je popravil, ampak da je to zelo kritično obdobje,« je na poletni Finančni šoli za najstnike razložil Miha Vidmar, direktor projektov pri kriptomenjalnici Bitstamp.

Miha Vidmar, direktor projketov pri kriptomenjalnici Bitstamp, Poletna finančna šola, Moje Finance
, 01.07.2022 Foto: Moje Finance

 

»Lahko se zgodi, da bodo vrednosti upadle še za 50 odstotkov, lahko pa bomo zadržali trend in se bo ustavil pri novi ravni stabilnosti, temu pa bo sledila rast. Nedvomno je to odvisno od tega, kaj se bo na svetu dogajalo tudi stran od kriptovalut.«

»Od približno lanskega junija smo bili priča občutnemu povečanju prodajanja in kupovanja NFT. Na trgu je vladal pravi FOMO (Fear of missing out oziroma strah, da bi kaj zamudili). Danes pa smo v obdobju streznitve. Gery Vynerchuck, eden izmed večjih vplivnežev na področju WEB3 in tudi marketinga, meni, da bo po tako imenovani zlati mrzlici propadlo kar 98 odstotkov NFT. Sam ne bi omenjal številk, a smo brez dvoma v obdobju streznitve, ko bo odstotek nezdravih projektov velik.

Zato moramo biti zelo pazljivi, v kakšne projekte vlagamo,« svari Klemen Peternel, soustanovitelj in glavni izvršni direktor, Kalmie.

Klemen Peternel, podjetje Kalmia, Financna sola – drugi termin
Ljubljana, 26.08.2022
Foto: Aleš Beno

Najstnikom je upad nazorno prikazal na primeru prvega čivka, ki je bil »zapakiran« kot NFT (tvit Jacka Dorseyja, ustanovitelja Twitterja). »Lani spomladi se je ta NFT prodal za 2,9 milijona

dolarjev, maja letos pa se je prodajal za 23 tisoč dolarjev. In to ni osamljen primer,« je pojasnil.

»Kriptovalute so zelo tvegan finančni instrument. Značilno je, da so obdobja nihajnosti precej krajša od tradicionalnih instrumentov – to pomeni, da se gibanja vrednosti kriptovalut navzgor in navzdol znotraj mesecev dogajajo na precej krajše obdobje kot v tradicionalnem finančnem svetu.

A veliki upadi so značilni tudi za delnice – temu smo bili priča tudi v tem letu pri zelo znanih delnicah, kot so Amazon, Tesla, Spotify. Upadi se dogajajo povsod, pri vlaganju v katerikoli finančni instrument je treba biti vedno pazljiv,« je dodal Vidmar.

 

Kako izbrati pravo delnico?

»Delniški trgi nikoli niso statični, vsaka informacija vpliva na to, koliko smo kot vlagatelji pripravljeni plačati za neko podjetje. Če malce karikiram – za podjetje, ki posluje le v Ukrajini, smo bili pred enim letom pripravljeni plačati veliko več kot danes. Danes se veliko pogovarjamo tudi o inflaciji. Inflacija zmanjšuje kupno moč, kar je za podjetja slabo, saj ste si pred povišanjem inflacije lahko denimo privoščili tri pločevinke svoje najljubše pijače na dan, zdaj pa si boste lahko samo dve.

To še ni vse. Priča smo bili povišanju obrestnih mer, ki so bile neko obdobje izjemno nizke, kar prav tako zelo vpliva na trge. V tem letu smo bili priča precejšnjim upadom na delniških trgih, a sam osebno menim, da je najhujše za nami, da bo konec leta boljši, kot je bil začetek.

Smo v fazi odboja, za katerega upamo, da bo čim dlje trajal,« je pestro dogajanje na delniških trgih najstnikom v prostorih Triglav LAB predstavil upravljavec premoženja pri Triglavu Skladih Vid Pajič.

Vid Pajič, Triglav Skladi, višji upravljavec investicijskih skladov.
Poletna finančna šola za najstnike 2022.
Ljubljana, Slovenija.
22.08.2022
Foto: © Jure Makovec

A težava nastane, ko se začnemo spraševati, katero delnico izbrati, ker si seveda ne želimo izbrati delnic podjetja, ki bo propadlo, ampak delnice uspešnih podjetij. »Imamo več različnih pristopov.

Najbolj tradicionalen je fundamentalen pristop – tukaj imam v mislih računovodske izkaze, pričakovanja o prodaji, makroekonomske podatke … Poznamo tudi tehnični pristop – opazujemo gibanje delnice.

Tehnične analize so v razponu od povsem preprostih opazovanj grafov do zapletenih matematičnih modelov. Pa tudi denimo primerjava s podobnimi podjetji,« je razložil Pajič. Kaj vse pa še vpliva na vrednost podjetja, je zanimalo mlade. »Vedno moramo biti pozorni na trende, morebitne odprte tožbe podjetja, na optimizem na trgu, sposobnost vodstva, pretekle rezultate in tako naprej,« je naštel Vid Pajič.

 

NFT ni več samo sličica

»Je pa obdobje v času, ko trgi na splošno stagnirajo ali upadajo, za področje NFT in kriptovalut lahko tudi zelo dobro obdobje, ker lahko tiste ekipe, ki so v svojem jedru zdrave, zdaj s svojimi sredstvi gradijo produkte, materializirano svoje ideje. Ko bo trg spet pripravljen za rast, bodo namreč prav ta podjetja lahko pokazala prave ideje,« je dodal Peternel.

Kakšen pa mora biti projekt, da predstavlja prihodnost WEB3? »Moja teza je, da mora biti NFT nosilec vrednosti. Danes si NFT najpogosteje predstavljamo kot sličico, ampak sličica sama po sebi ni prav veliko vredna, zadaj mora biti globlja vrednost.

Projekti NFT lahko gradijo na treh stebrih vrednosti – zbirateljstvo, finančna vrednost, soodločanje, vključenost v neko skupnost,« pojasnjuje Peternel, ki je mlade na dogodku opozoril tudi na vidik varnosti, saj smo pri trgovanju z NFT vsakodnevno izpostavljeni napadom na naše denarnice.

 

Kako postati profesionalni igralec ali razvijalec računalniških iger

»Ni vse zlato, kar se sveti, je splošno pravilo, ki si ga kaže zapomniti. Pomembna pa sta tudi kritično presojanje in raziskava ozadja teh naših idolov, katerih življenja si želimo posnemati,« je 60 najstnikom povedal gost poletne finančne šole Marko Štamcar, informatik, soustanovitelj podjetja Outfit7 in podpredsednik Računalniškega muzeja.

Marko Štamcar, podpredsednik Računalniškega muzeja

Marko Štamcar je v svet programiranja vstopil pri šestih letih, v gimnaziji pa je že pridobival izkušnje pri podjetju Google in razvijal svojo spletno stran Shrani.si, ki je bila namenjena shranjevanju slik.

»Oče je imel hišni računalnik ZX spectrum (prvi uporabni in širšim množicam dostopni računalnik, op. a.), na katerem je bilo mogoče igrati računalniške igre in programirati v programu BASIC – od takrat pa se je navdušenje nad programiranjem samo še krepilo,« se je na dogodku spomnil začetkov in povedal, da se je udeleževal tudi poletnih šol o tej temi in da so bili tudi prvi simbolni zaslužki povezani s programiranjem.

Kako vstopiti v svet programiranja

»Danes, ko nam je internet nenehno na voljo, vstop v svet programiranja ni težava. Morda je težava to, da je vsega preveč in se moraš malce potruditi, da najdeš kakovostne tečaje. Veliko pa se lahko naučimo brezplačno. Vedeti moramo le, kaj si želimo programirati (ideja) in v katerem jeziku.

Morda je dobro priporočilo tudi obisk foruma stackoverflow.com, kjer si programerji pomagajo med seboj. Trik je le to, da se je treba samo odločiti, da bomo programiranju namenjali čas,« je povedal Štamcar.

Najstniki so povedali, da veliko podjetij za študentsko delo išče posameznike, ki imajo že veliko izkušenj. »Pomembno je, da že sami začnete raziskovati in nekaj o programiranju že razumete, ker podjetja vas samih začetkov programiranja ne bodo učila – za to so tečaji.

Marsikatero podjetje pa intenzivno išče tudi tako imenovane junior programerje, ki so na začetku karierne poti, ker je povpraševanje po programerjih izjemno veliko,« meni Marko Štamcar.

 

V svetu videoiger velika konkurenca in tudi veliki zaslužki

Štamcar meni, da je treba na denimo e-šport gledati kot na tveganje za uspeh nekoga, ki si želi »običajne« profesionalne športne kariere, ki zahteva veliko časa, oteževalna okoliščina pa je velika konkurenca.

»Zelo dobro je treba razmisliti, ali res sodimo v tisti promile ljudi, ki imajo ta potencial za uspeh, ali pa je svoj čas vredneje posvetiti čemu drugemu.«

»Drug pogled na to industrijo pa je razvoj videoiger, kjer je mogoče tudi veliko zaslužiti, če ‘izdelek’ postane uspešnica,« razlaga iz lastne izkušnje informatik Marko Štamcar, ki se zaradi prodaje podjetja Outfit7, ki je prepoznano po govorečem mačku Tomu, uvršča tudi na lestvico najbogatejših slovenskih milenijcev.

»Marsikdo dela čudovite igre, tudi posamezniki, a težava je postati opažen in prodreti na trg. Ko smo konec leta 2009 z ekipo Outfita7 ustanavljali podjetje, ki bi razvijalo mobilne aplikacije in mobilne igre, je bila takrat to neka razmeroma nova niša. Zdaj pa smo leta 2022 in je ta trg že zelo nasičen.«

Mladim je povedal, da je ustvariti uspešno videoigro nekaj povsem drugega od »samo« pridobivanja izkušenj na tem področju.

»Vedno pa imate možnost, da se pridružite ekipi, ki je že priznana v svetu videoiger. A moj splošen nasvet bi bil, da vedno najdete nekaj takega, kjer odstopate od preostalih – tako pri ‘streamanju’, razvoju videoiger … Najdite neko svojo nišo in razmišljajte, kaj lahko naredite drugače od drugih. Ne posnemajte tega, kar že obstaja, to nima smisla.«

 

Na kaj mora biti naše oko pozorno med klikanjem, dotikanjem naših pametnih ekranov?

»Z vsakim dotikom, ki ga naredimo po ekranu, z vsakim pritiskom tipke na tipkovnici, z vsakim klikom, ki ga naredimo z miško, puščamo sledi. Digitalne sledi. Sledi, ki jih pustimo v snegu,

skopnijo, digitalne sledi pa pravzaprav nikoli ne izginejo – nasprotno, akumulirajo se. Kar pa nemalokrat pride zelo prav različnim nepridipravom,« je 60 najstnikom tretji dan poletne finančne šole povedal Tilen Dominko, Spletne brihte z A1, ki jih poganja Varni internet. Spletne brihte so izobraževalna doživetja o skritih pasteh spleta.

Tilen Dominko, Spletne brihte z A1, ki jih poganja Varni interne, poletna finančna šola, Moje Finance
, 24.08.2022 Foto: Moje Finance

Standardi varne rabe spleta

»Splet je le ena izmed storitev na internetu. A na spletu, ki zahteva tri pomembne standarde varne rabe, preživimo večino svojega časa na internetu. Te standarde nemalo uporabnikov, ki nimajo ‘izostrenega očesa’, pogosto spregleda.

Ker nismo dovolj pozorni, lahko doživimo različne neprijetnosti, ki jih povzročajo nepridipravi, ki izkoriščajo našo nepozornost za to, da nas prevarajo – s tehničnimi, vsebinskimi ali finančnimi in drugimi prevarami,« je razložil Dominko.

Prvi standard je: Bodimo vedno pozorni na vpisovanje URL-naslov (najdemo ga v naslovni vrstici brskalnika) ali ko klikamo na razne povezave v elektronskih sporočilih in pasice.

»Preprost primer. Vsi vemo, da se Google napiše z dvema o-jema. A nepridipravi vedo tudi, da smo včasih zelo nepozorni pri branju URL-naslovov, zato lahko v naslov denimo hitro dodajo še kakšno črko, ki jo spregledamo in pridemo na stran, ki je videti enaka oziroma podobna kot na primer Googlova.

Na takšnih spletnih straneh, kjer nas poprosijo za naše osebne podatke, številke bančnih kartic in podobno, moramo biti še toliko bolj pozorni na URL-naslov. To je le eden od namigov za varnejše brskanje po spletu,« je najstnikom svetoval Dominko.

Drugi standard je: Protokol http. »Ko želimo na neki spletni strani vpisati denimo uporabniško ime, geslo oziroma za nas pomembne informacije, kot je davčna številka, moramo biti zelo pozorni, da je http-ju dodana tudi črka s – torej https, kar pomeni zavarovano različico prenosa podatkov,« razlaga Dominko in dodaja,

da bodimo pri taki spletni strani pozorni tudi na ikono zaprte ključavnice, ki nam sporoča, da spletna stran uporablja vse varnostne certifikate in da bodo naši vpisani podatki dovolj močno šifrirani.

Tretji standard je: »Bodite pozorni, če na spletni strani naletite na ‘polomljeno slovenščino’ (besedilo prevedeno na primer prek Google prevajalnika in podobno). Prav tako bodite pozorni na vsebino, še posebej tam, kjer so cene dobrin, ki jih ponujajo kar predobre, da bi bile res (ultra nizke cene, 90 % popust), dodatne  ugodnosti, ugodnost samo še na primer danes in podobno …).

Ne nasedajte tem stranem/ponudbam. Da ne bo kakih neprijetnosti, se takšnim spletnim stranem raje izogibajte oziroma jih dodatno preverite preko spletne strani www.scamadviser.com. Še posebej pozorni bodite pri spletnih straneh, ki so bile vzpostavljene pred kratkim, saj je to lahko znak za spletno goljufijo.

Podatek o tem, kdaj in kje je bila spletna stran vzpostavljena oziroma registrirana pa lahko dobite na spletnem naslovu http://whois.domaintools.com,« med drugim še svetuje Tilen Dominko, Spletne brihte z A1, ki jih poganja Varni internet.

 

Drugo dogajanje na poletni Finančni šoli za najstnike

60 najstnikov je imelo zadnji teden počitnic izjemno pestro dogajanje. Ogledali so si Muzej Banke Slovenije, Martin Pezdir iz oddelka plačilnih in poravnalnih sistemov pri Banki Slovenije jih je popeljal v prihodnost plačevanja.

Mateja Barle iz Vite, življenjske zavarovalnice je mladim na Finančni šoli pojasnila, kako delujejo zavarovanja in katera zavarovanja vse poznamo. Miloš Milač, urednik portala avto.finance.si je mladim pojasnil, zakaj se avtomobili v zadnjem času dražijo. Ko se pogovarjamo o financah, se ne moremo izogniti davkom.

Tudi če se ozremo v zgodovino, so bili davki vedno zelo pomembna tema, zato je Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka, specialistka za DDV mladim razložila, kaj so davki in dajatve ter kako delujejo. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna vodja eŠtudentskega servisa, je mlade spodbudila k razmišljanju, kje in kako začeti nabirati svoje prve delovne izkušnje.

Najstniki so na poletni finančni šoli v prostorih Triglav LAB v simulatorju skupaj z upravljavcem premoženja pri Triglavu Skladih Vidom Pajičem opravili tudi nakup delnice podjetja Apple.

Srečko Korber, novinar Mojih financ in poznavalec bančnega sveta je podrobno seznanil s pravili osebnih financ, ki se zdijo morebiti na prvi pogled marsikomu zelo enostavna, a se jih je v praksi zelo težko držati. Marina Jozić, s podjetja EOS KSI se je z najstniki pogovarjala o dolgovih in zadolževanju.

Mlade smo povabili tudi v uredništvo Časnika Finance, ki letos praznuje 30 let – urednik Mojih financ Jure Ugovšek je najstnikom predstavil, kako pestro je delo v uredništvu finančnega medija. Dogajanje pa smo sklenili z zgodbo 22-letne podjetnice Antee Juvančič, ki je mladim pripovedovala o začetnih korakih, tistih težjih in tistih, ki ženejo podjetnike, da vztrajajo.

Kaj so nam povedali mladi udeleženci Finančne šole?

Borut

Borut, poletna finančna šola, Moje Finance
, 22.08.2022 Foto: Ksenija Sedej

Prvi dan je bil zelo zanimiv – dobili smo okvirni vpogled v to, kako bolje ravnati z denarjem zdaj in v prihodnosti, kako delujejo delnice … Osnovna pravila osebnih financ je bilo zelo dobro slišati, čeprav sem že vedel zanje in se jih bolj ali manj že držim (smeh). Jih je pa nedvomno zelo pametno imeti v mislih za naprej.

Urh

Urh, poletna finančna šola, Moje Finance
, 22.08.2022 Foto: Ksenija Sedej

Na finančno šolo sem prišel, ker menim, da se je izobraževati o financah investicija za vse življenje. Ves dan mi je bil zelo zanimiv, zanimive teme – med drugim mislim, da mi bo prišlo teh pet pravil osebnih financ zelo prav.

Iva

Iva, poletna finančna šola, Moje Finance
, 22.08.2022 Foto: Ksenija Sedej

Najbolj zanimivo na finančni šoli mi je bilo poslušati o vlaganju, ker menim, da bi morali o tem že mi, najstniki, vedeti več. O tem ne vemo veliko, pa je zelo pomembno. Všeč mi je bilo, da smo v simulatorju kupili delnico in sem se naučila nekaj čisto novega.

Marcel Maj

Marcel Maj, poletna finančna šola, Moje Finance
, 22.08.2022 Foto: Ksenija Sedej

Finančne šole za najstnike sem se udeležil že prejšnjo jesen, prišel sem še enkrat, ker mi je bil program ponovno zanimiv. Všeč mi je, ker vključite vsakič tudi kakšnega novega gosta in vključujete različne tematike.

Tinkara

Tinkara, poletna finančna šola, Moje Finance
, 22.08.2022 Foto: Ksenija Sedej

Zdi se mi pomembno, da se mladi seznanjamo s tovrstnimi tematikami. Finančni šoli sem se pridružila, ker me čaka študij in s tem novo obdobje, ko bom živela v drugem kraju in bom morala tudi za vse sama poskrbeti, tudi za finance.

Patricija

Patricija, poletna finančna šola, Moje Finance
, 22.08.2022 Foto: Ksenija Sedej

Res sem se imela dobro. Izvedela sem veliko – kako naj se izrazim … »življenjskih« stvari, ki se jih na gimnaziji ne učimo in me bodo te teme od zdaj naprej zanimale. Počitnice so pravi čas, da se s temi temami seznanimo.