Z lastnoročnim podpisovanjem slik je skoraj 60 mladih na naši zimski finančni šoli za najstnike presenetil priljubljen glasbenik Challe Salle (Saša Petrović). 28-letni Vrhničan jim je povedal, da se je kot najstnik moral pravzaprav spoprijemati s številnimi finančnimi izzivi, da je delal tudi v McDonalsu in v komunalnem podjetju razvrščal smeti. »Uspeh se, ne glede na to s čim se ukvarjaš, nikoli ne zgodi čez noč.

Challe Salle na zimski finančni šoli za najstnike.

Pomembno pravilo osebnih financ je, da moramo, ko nam gre dobro, misliti na »deževne dni«. Vemo, da gospodarske krize glasbenim ustvarjalcem ne prizanašajo, vaši koncerti so zdaj odpovedani zaradi korone virusa.

Ob začetku leta in situacije s koronavirusom na Kitajskem sem pomislil, kaj vse se lahko zgodi če se razširi tudi pri nas. Zato sem za vsak slučaj svojemu producentu celotne stroške za snemanje in produkcijo novega albuma plačal vnaprej. Trenutni problem za vse glasbenike so seveda koncerti, od katerih smo odvisni, to pomeni, da ne bomo imeli rednega vira zaslužka, kar zna biti velika težava. Ravno zato je vedno dobro imeti nekaj denarja na strani, ki ga na srečo imam. Pesmi bom normalno ustvarjal in snemal naprej, upam pa samo da celotna situacija ne bo negativno vplivala na snemanja novih videospotov, ki so kar velik finančni zalogaj.

Najstniki so vaši veliki oboževalci, spremljajo vas na Tik Toku, Instagramu … Kaj pa ste vi najraje počeli kot najstnik?

Takrat sem obiskoval športni oddelek gimnazije Šiška, ker sem aktivno treniral košarko. Dokler se nisem po enajstih letih poškodoval, je bil ta šport center mojega življenja. Sem pa že od 13. leta dalje pisal pesmi, rapal in seveda osvajal punce (smeh).

Zimska finančna šola

Ste vmes našli čas tudi za kakšno študentsko delo?

Tudi in to še preden sem začel obiskovati prvi letnik. Delal sem skoraj vse (smeh). Spomnim se, da je bilo moje prvo delo v McDonaldsu. Tam sem delal skoraj pol leta – sprva sem sestavljal sendviče, potem pa delal tudi na blagajni. Potem sem prek študentskega delal v komunalnem podjetju, kjer sem razvrščal smeti, bil sem tudi »nočni čuvaj« za mišične distrofike, delal sem v skladišču, v restavraciji. Nekje je treba začeti. Važno je, da si pošten, ne glede na to, kakšno delo opravljaš. Sam pa tudi nisem imel izbire, saj so se moji starši pri 16. letih ločili. Oče nas je zapustil, mama pa naju je skupaj s sestro kot učiteljica športne vzgoje z eno plačo težko preživljala, treba je bilo odplačevati kredite in res ni bilo lahko. Zato sem vse, kar sem zaslužil, prispeval v družinski proračun. Nikoli nisem denarja obdržal zase. Hitro sem se naučil biti del skupnosti.

Preko športa pa ste se naučili tudi vztrajnosti, ste povedali. Koliko časa in truda je bilo potrebnega, da ste prišli na veliki oder in z ustvarjanjem tudi nekaj zaslužili?

Uf, zelo dolgo. Čeprav se komu mogoče ne zdi, se čisto nič ne zgodi čez noč. Pri 6 letih sem začel hoditi v glasbeno šolo in jo tudi uspešno dokončal, igral sem klavir, pri 13. letih pa sem začel pisati svoje prve tekste, prvi nastop in prvi profesionalni komad pa sem imel šele kakšnih pet let kasneje. Takrat sem nekaj malega zaslužil, sploh ko sem leta 2010 posnel svoj prvi glasbeni videospot in je moj komad, čeprav sem ga prek maila poslal vsem slovenskim radijskim postajam, začela predvajati ena radijska postaja. Moja kariera se je resneje začela po komadu Midva (danes ima čez milijon ogledov, op. a.), takrat je prišlo tudi povpraševanje po manjših nastopih. Dobil sem nekakšen honorar, mogoče 100 evrov, potne stroške, včasih denar od vstopnic in to se mi je takrat zdelo veliko, vendar ni bilo toliko, da bi se s tem preživljal. Zato sem se začel ukvarjati tudi s fitnesom, sem namreč tudi fitnes trener. Težko je v takem okolju, kjer ti vsi govorijo, da se od tega ne boš mogel preživljati. 90 odstotkov ljudi ni videlo smisla v moji poti, govorili so mi, da naj grem raje v službo in delam od osmih do štirih. Naučil sem se, da če verjameš vase in v svoje sanje, ni pomembno, kaj govorijo drugi. Nima veze s čim se ukvarjaš, dokler te to veseli in ob koncu dneva ne odnehaš. V glasbi sem že 22 let, stokrat bi lahko odnehal, saj je bilo v tem času toliko vzponov in padcev, pa nisem in zato sem danes lahko tako uspešen.

Ste se pa na neki točki tudi čisto umaknili z glasbene scene in se posvetili drugačnemu poslu – trgovini s športno prehrano.

Res je. S tem sem se ukvarjal dve leti skupaj s poslovnim partnerjem. Vse svoje dotedanje zaslužke sem vložil v trgovino. A ugotovil sem, da me takšno delo v pisarni ne veseli. Poleg tega je imel partner v podjetju večji delež in več besede. Zato sem menil, da bo bolje, da grem svojo pot. Potem sem ponovno vse svoje moči, znanje in finance vložil v glasbo. Kar sem se naučil je, da se ne smeš ukvarjati s petimi stvarmi hkrati, ampak si izbereš tisto eno (ali dve), ki te najbolj veseli in v kateri si najboljši. Ko se temu posvetiš stoodstotno, pridejo tudi rezultati.

Rap se povezuje vsaj v tujini povezuje tudi z zlatimi verižicami, v videospotih lahko vidimo drage avtomobile. V svojem najuspešnejšem komadu Lagano omenjaš barko, banko, vilo, bazen. Kakšen je vaš odnos do denarja?

Te drage stvari prihajajo do izraza predvsem v tujih državah, kjer so standardi večji in se več denarja vlaga v samo glasbo kot pri nas. Ko sem začel ustvarjati glasbo, nisem nikoli pomislil na denar. V Sloveniji je namreč zelo težko služiti denar z glasbo, ker je to majhen trg. Samo dva milijona ljudi razume slovensko, že samo pogledamo na Balkan, je občinstvo bistveno večje. Denar je osnovno sredstvo za preživetje, tudi za udobno in bolj kakovostno življenje, vendar mi nikoli ni bil vodilo za to, kar počnem. Najbolj pomembno mi je, da se ukvarjam s tem, kar me veseli in da se lahko s tem preživljam. Vse, kar z glasbo zaslužim, vse tudi vložim naprej v nove projekte. Kakovostni videospoti so namreč danes velik finančni zalogaj, še posebej, če želiš, da vse izpade na nivoju. Svetovno znan kanadski pevec Drake denimo dobi od svoje založbe milijon dolarjev, s katerim lahko posname videospot. Jaz tega v Sloveniji ne bom nikoli doživel. Pri nas ti založbe ne dajo denarja, čisto vse moraš financirati sam, moraš biti iznajdljiv, zato moraš biti stoodstotno prepričan v to, kar počneš. To moraš imeti tako rad, da si namesto, da si kupiš v trgovini nova oblačila, ampak ta denar raje vložiš v nov videospot.

Zimska finančna šola

Ste eden redkih glasbenikov, ki lahko živite v Sloveniji od glasbe. Kaj vam prinaša največ denarja?

Kot avtor se v Sloveniji z avtorskimi pravicami ne moreš preživljati, ker slovenski radii in televizije ne predvajajo veliko slovenske glasbe.  V Sloveniji je najbolj pomembno število nastopov, ki jih imaš. Več nastopov, kot jih imaš, več lahko zaslužiš in vložiš naprej. Velik plus pa je tudi, če imaš sponzorje, ki ti pomagajo pri tvojih projektih – sam jih ima štiri.

Poleg tega imate za seboj tudi številčno ekipo, kajne?

Da,imam kar veliko ekipo. Čeprav tekste, melodije in aranžmaje ustvarjam sam, sodelujem z enim glasbenim producentom, na odru pa je z mano moj band in ko nastopamo skupaj, pomeni to s tehnično ekipo približno 12 ljudi. Ko ne nastopam z bandom, imam zraven DJ-a. Tukaj je še moj menedžer in PR-ovka za odnose z javnostmi. Imam pa tudi svojo kreativno ekipo in ekipo za marketing.

Kdo vam pa svetuje glede financ?

Dve leti sem samostojni podjetnik, ampak mi zaradi drugih obveznosti v podjetju pomaga računovodja, ki je hkrati tudi moj finančni svetovalec. On mi daje nasvete za vse moje vložke in mi plačuje vse prispevke. A vedno želim vedeti in biti na tekočem z vsem, kar se z denarjem dogaja. Namreč izkušnje, ki sem jih pridobil z delom v trgovini s športno prehrano, so mi prinesle tudi kar nekaj finančnega znanja, ki ga zdaj s pridom uporabljam. Tako mi je bolj znano, kako deluje moje podjetje in zato previdneje ravnam s financami.

S pridom pa uporabljate tudi družabna omrežja. Bi se strinjali, da je tudi marketing pomemben del glasbenega sveta?

To je vse del posla. Promocija na družbenih omrežjih je brezplačna in vsak jo lahko obrne sebi v prid. Jaz jih predvsem za stik s poslušalci, da vedo, kaj se dogaja, kdaj bo izšel kakšen komad, kje bom nastopal. Potem je tu YouTube, ki omogoča, da glasbo posluša kdorkoli na svetu. Te stvari, ki so brezplačne, seveda poskusim maksimalno izkoriščati. To je pomembno, saj danes samo glasba ni dovolj. Treba je pokazati cel paket. Ljudje te spremljajo, da vidijo, kakšen si, ko okrog tebe ni soja luči, kako živiš, kakšne vrednote imaš. Glasba se danes ne samo posluša, ni pomembno samo dobro besedilo, melodija, glasbo se tudi gleda. Pomembna je obleka, videospot, stil, imidž, nekaterim tudi kaj ješ in kaj voziš.

Ali v prihodnosti ostajate v glasbi?

Imam še veliko drugih stvari, ki me zanimajo. Rad bi bil mentor mladim in jim predal izkušnje, jim pomagal na njihovi poti. Veseli me tudi osebno trenerstvo. Nekega dne bi morda rad imel svoj fitnes, ker je šport velik del mojega življenja. Lahko bi delal tudi kot glasbeni producent ali pa menedžer. Mislim, da je pred malo še veliko izzivov (smeh).