Priljubljeni igralec in voditelj Domen Valič, ki je redno zaposlitev v gledališču pred tremi leti zamenjal za »svobodo«, je mladim na Jesenski finančni šoli za najstnike, ki jo organizira revija Moje finance, povedal, da ljudje cenijo visoko ceno, ker vedo, da bodo dobili visoko kakovost.
Objavljamo TOP 5 vprašanj za igralca.
1. Verjetno se zdaj, ko ste na »svobodi«, več ukvarjate tudi s financami.
Res je, vse urejam sam, a o financah pravzaprav ne vem prav veliko – moral bi se več izobraževati. Za vse poskrbim sam, saj nimam svojega agenta, kot ga imajo kolegi. Si ga bom pa verjetno v prihodnosti moral omisliti. Zanimivo finančno dejstvo pa je, da sem za igro in predstave, za kar sem šolan, plačan veliko manj kot za vodenje oddaj in druge marketinške zadeve.
2. Ali ste načrtovali, kaj boste počeli, preden ste zapustili gledališče?
Seveda sem razmišljal, o tem sem premišljeval dve leti. Za bazo oziroma rezervo sem imel zamisel o gledališki delavnici za otroke v vrtcu. Ugotovil sem, da bi starši bili pripravljeni plačati po 30 evrov na mesec za take delavnice. Če bi to počel v treh vrtcih, bi na mesec zaslužil okrog tisoč evrov. Potem pa sem dobil ponudbo za slovensko nadaljevanko Usodno vino in sodelovanje z bratom Vidom (priljubljeni stand up komik, op. a.), tako da je to postala moja rezerva, plan b.

3. Napoveduje se recesija. Tudi gledališče ljudje pojmujejo kot »mini luksuz«, kjer zategnejo pas. Ali varčujete?
Varčujem minimalno, 50 evrov na mesec. Včasih celo pozabim na kakšen varčevalni račun, pa me na to spomni letni izpisek. Zdaj namensko varčujem za izobraževanja v tujini in je lažje, ker vidim v tem varčevanju smisel. Je pa zabavno, da se ti, ko si mlajši, zdi 10 tisoč evrov veliko, ko pa si starejši, ugotoviš, da s tem denarjem ne moreš prav veliko. Tudi s 60 tisoč evri pravzaprav ne moreš narediti nič življenjsko pomembnega.
4. Kako si postavite ceno za svoje delo?
To pride z izkušnjami. Ko enkrat velik protokolarni dogodek izpelješ brez težav, potem zmoreš skoraj vse. Ugotovil sem tudi, da ljudje pravzaprav cenijo visoko ceno, ker vedo, da bodo dobili visoko kakovost. Postavljam različne cene glede na to, za koga delam. Prvič postavim ceno, kot jo imam, in če je poslovno razmerje redno, postavimo nižjo, pavšalno ceno. Ko več kot pol televizij, ki je prižganih, gleda tebe, si lahko postaviš višjo ceno. S tem zagotavljaš, da se boš dobro pripravil, odvodil profesionalno, in tudi če bo šlo kaj narobe, boš to rešil profesionalno.
5. Kakšno ponudbo tudi zavrnete?
Seveda, s tem tudi ohranjaš ceno. Ko delaš s profesionalci v vrhu svojega poklica, ugotoviš, da moraš biti tako imenovano drag. To zame pomeni vse, kar je čez »jurja« na dogodek. Se pa seveda sproti dogovarjam za ceno glede na obsežnost dela in priprave, trajanje dogodka in moj delež v njem.
