Kar 55 mladih iz vse Slovenije se je udeležilo letošnje prve izvedbe Jesenske finančne šole za najstnike, ki jo med krompirjevimi počitnicami organizira revija Moje finance. Cilj šole je, da mladi spoznajo osnove osebnih financ in si tako olajšajo pot v samostojnost. Kako odpreti bančni račun, plačati položnico, kako varčevati za različne cilje …

Kako do 1.000 evrov zaslužka na mesec

Letošnjo Jesensko finančno šolo je odprla Vesna Zupančič Miloševič iz študentskega servisa E-servis. Mladim je razkrila, kako lahko do kar tisoč evrov zaslužka pridejo z delom prek študentske napotnice. Nekaj mladih je povedalo, da že imajo izkušnje s tem. Kar pet se jih je oglasilo, da so med počitnicami zaslužili tudi več kot tisoč evrov. Večina je delala v gostinstvu. Predavateljica je razložila, kako poiskati delo in na kaj biti pozoren pri iskanju. Pri tem je opozorila na primere, ko starši kličejo na servis in sprašujejo za delo za svojega 25-letnika. Mladi naj pri iskanju dela omenijo tudi svoje hobije, saj ti delodajalcu veliko razkrijejo – recimo, če plavanje treniraš sedem let, to pove, da si zelo vztrajen. Danes ni pomembna zaposlitev, temveč zaposljivost. Skupaj z Zupančič Miloševičevo so se zato pogovarjali o pridobivanju kompetenc, ki bi jim v prihodnosti pomagale pri prodoru na trgu dela.

 

Kaj pa, če hočem iti delat v tujino?

Nadaljeval je Klement Perko iz družbe STA Potovanja. Udeležencem je pojasnil, kako lahko mladi odidejo na delo v ZDA. Opisal jim je svojo izkušnjo z delom v ZDA, kjer je delal pet poletnih sezon. Kot je povedal, je sam občutek dela v drugi državi nekaj posebnega. Še posebej je priporočil delo zunaj večjih mest, saj je življenje tam posebej pristno in drugačno.

Odločitev za delo čez lužo ni tako enostavna. Tudi Perko je na začetku odlašal – prijavil se je dvakrat, a nato vedno našel izgovor, da ni šel tja. V tretje mu je le uspelo. V ZDA je opravljal delo vodje oddelka v letovišču ob jezeru Squam v zvezni državi New Hampshire, ki leži v bližini naravnih parkov na vzhodni obali ZDA. Glede dela je denimo opazil, kako Američani, četudi so dobili računalnike med prvimi na svetu, še vedno veliko stvari delajo po starem – ročno. »Opravljene ure smo si zapisovali v razpredelnico, na koncu pa si sam seštel število ur, ki si jih opravil, in potem si glede na to dobil plačilo. Sistem temelji tudi na zaupanju,« pravi. »Plačilo pa je v obliki čeka vsaka dva tedna,« dodaja. In opozarja, da je treba biti pozoren na prihodke in tudi na odhodke, saj se na obeh straneh lahko zgodijo nepredvidene spremembe. »V Sloveniji vemo, da imamo plačilo pet evrov na uro, in si lahko izračunano, koliko bomo zaslužili na mesec. V Ameriki pa so obvezne napitnine, ki lahko navržejo lep znesek, ki je dodatek k plači,« razlaga. Poudarja pa tudi, da so na strani odhodkov za nas nepričakovani stroški z davkom. »Pri nas si vajen, da boš plačal toliko, kolikor piše na ceniku. V ZDA pa se na to ceno obračuna še davek, ki se razlikuje po zveznih državah, včasih celo mestih.«

Med ovirami, ki bi jih lahko imeli Slovenci na poti do dela v ZDA, je tudi pridobitev vizuma. Za delo v deželi čez lužo boste potrebovali še davčno številko države, v kateri delate, naslov, ki ni hotel, bančni račun in lokalno telefonsko številko. »To so prvi pogoji, če želimo v tujini najti delodajalca,« razlaga Perko.

Vsem mladim svetuje, naj se, če razmišljajo o delu v tujini, odpravijo čim prej. »Tudi politični odnosi lahko hitro poslabšajo položaj tujih delavcev v ZDA. Leta 2012 so iz Rusije v ZDA v okviru programa, v katerem sodeluje tudi naše podjetje, poslali 1.500 študentov. Danes je program zamrznjen, prihodnje poletje na delu v ZDA ne bo Rusov,« o težavah pravi Perko.

 

Kako upravljati svoj denar

Potem je mikrofon prevzel 22-letni študent ekonomije Erazem Jože Čuk, nekdanji državni prvak iz finančne pismenosti. Mlade je opozoril, da pri osebnih financah ni pomembna samo prihodkovna stran, ampak morajo biti zelo pozorni, kako in za katere namene denar porabijo. »Ko kupujemo stvari, razmišljamo, kaj si želimo, ne pa, kaj potrebujemo,« je povedal Čuk. »Seveda pa je tudi vsakomesečno varčevanje pomembno. In zapomnite si: revni denar zgubljajo na vsakem koraku. Bogati pa vedo, kako ga pravilno upravljati,« je dodal.

 

Mobilna banka

Več kot 90 odstotkov mladih med 16. in 24. letom uporablja pametni telefon in zato je nujno, da se finančni produkti začnejo temu prilagajati. Vse slovenske banke pa imajo že več kot 500 tisoč mobilnih uporabnikov.

Zakaj naj bi mladi uporabljali mobilno banko, je mladim pojasnil Borut Hvasti iz Abanke. »Zaradi prihranka pri času, denarju, mobilna banka nam omogoča tudi prihranek poti in prilagodljivost posamezniku, saj si lahko nekatere nastavitve nastavimo po svojih željah,« našteva Hvasti.

Poudaril je tudi varnost, ki je pri bančnih in finančnih aplikacijah zelo pomembna, saj gre za naš denar. Če uporabljamo mobilno banko, Hvasti priporoča, da imamo telefon ves čas pod nadzorom. Uporabljati moramo zapleteno PIN-kodo in zaklepanje zaslona. Pomisliti pa moramo tudi na antivirusne programe in da se s svojo napravo povezujemo samo v omrežja, ki jim zaupamo.

 

Svet borze, delnic in vlaganj

Kako kupiti delnice? To je udeležencem šole razložil Andraž Aš z Ljubljanske borze. Začel je s predavanjem, kaj sploh je borza in kako poteka trgovanje na njej. Pojasnil je, kaj je prva kotacija, kaj so delnice in obveznice. Mladi so izvedeli, da morajo za trgovanje odpreti trgovalni račun in sodelovati s posrednikom, ki v njihovem imenu kupuje in prodaja delnice.

Mlade je opozoril, da je treba pred trgovanjem na borzi dobro proučiti razmere na trgu. Priporoča tudi posvet s finančnim strokovnjakom. Posebej je poudaril, da morajo izdajatelji na borznem trgu vlagateljem razkriti vse pomembne informacije, ki jih velja zato pred trgovanjem pozorno pregledati. »Borza ne preprečuje, da bi kupili mačka v žaklju. Morate pa biti pred nakupom obveščeni, da je v žaklju, ki ga kupujete, maček,« je poudaril Aš.

Kot primere je mladim predstavil tudi nekatere največje zlome na svetovnih borzah. Udeleženci so tako izvedeli za zlom borze tulipanovih čebulic v Amsterdamu leta 1634, veliko depresijo v Ameriki leta 1929 in krizo naše borze med letoma 2007 in 2009. Na koncu pa je postregel tudi z nekaj anekdotami iz trgovanja z delnicami, na primer, da je Ronald Wayne leta 1976 za 800 dolarjev prodal 10 odstotkov družbe Apple, ta delež pa je danes vreden blizu 100 milijard dolarjev.

Kako priti do milijona evrov, pa je mladim razložil Grega Kurent iz NLB Skladov. Kot je poudaril, se z varčevanjem in vlaganjem da zaslužiti, vendar samo na dolgi rok. Opisal je načine vlaganja, kakšna je razlika med aktivnim in pasivnim vlaganjem ter med špekulantom in investitorjem.

Skupaj z udeleženci je Kurent pregledal vrednosti delnic Appla, Tesle in Snapchata. Ob tem so se seznanili s pravilom, da ni dobro vseh jajc nositi v eni košari in da je smiselno naložbe čim bolj razpršiti med različne naložbene razrede. »Treba pa se je zavedati, da večja tveganja prinašajo potencialno večje donose,« je še opozoril Kurent.

Govorili smo tudi o moči obrestnoobrestnega računa, ki ga je genij Einstein označil za osmo čudo sveta. In koliko časa moramo varčevati, da pridemo do milijona evrov? Spoznali smo, da lahko z 12 tisoč evri začetnega vložka in 150 evri mesečnega vložka v 30 letih pridemo do pol milijona, v 40 pa do milijona. Pot do tja je torej še dolga. Vse pa se začne z majhnimi koraki.

 

In kako so prvi dan preživeli mladi?

 Preberite še:

(jesenska šola 2.dan) Mladi, privoščite si napake v podjetništvu, ne pa na cesti