Tretji dan poletne finančne šole je dan za šoping! O pametnem spletnem nakupovanju in pasteh, v katere se lahko ujamemo, je govoril strokovnjak za informacijske tehnologije Miran Varga, ki sicer zase pravi, da je ozdravljen spletni nakupovalec. Naučili smo se, da obstajajo dodatne kode za popust in da je potovanja pametno kombinirati s spletnimi nakupi.
Prek spleta lahko kupimo marsikaj. Poleg oblačil in čevljev ter potrošniške elektronike se tu najdejo tudi hrana, pohištvo in knjige.
Plusi in minusi
Prednosti spletnega nakupovanja so hitrost pri izbiri, velika izbira, velika konkurenčnost cen, dostopnost … Spletno nakupovanje pa ima tudi svoje slabosti. »Vedno je to kupovanje z zamikom, izdelka ne moremo preizkusiti, zato imamo lahko dodatne stroške vračila blaga. Kupljeni izdelki imajo lahko garancijo v tujini ali pa se med dostavo poškodujejo,« opozarja Varga.
Največji delež spletne prodaje poteka prek iskalnika Google (90 odstotkov). Sledita mu Bing in Yahoo, za njima pa kitajski lokalni iskalnik Baidu.
Računalniški strokovnjak Miran Varga je na konkretnih primerih pokazal, kako kupovati prek spleta. Preverili smo, kako kupiti teslo, MacBook, športne copate Nike, procesor….
Primerjalniki cen niso vsemogočni
Slovenski so Ceneje.si, Lovecnacene.si, Skopuh in Primerjam.si. »V Sloveniji imamo več sto spletnih trgovin, ti primerjalniki pa nam ponudijo zgolj dve ali tri ponudbe istega izdelka, ker imajo pogodbe samo z določenimi podjetji,« razlaga Miran Varga. Spletni mesti Skopuh (Geizhals.eu) in Ceneje.si nam ponujata večjo izbiro izdelkov, saj vključujeta tudi spletne trgovine sosednjih držav. Spletna stran Pricegrabber.com nam pokaže ponudbo izdelkov z vsega sveta.
»Če želite vedeti, koliko spletnih trgovin imamo v Sloveniji, obiščite spletno mesto Trgovine.net. Mislim, da jih je več kot tisoč. To je dobro izhodišče, če želite kupiti izdelek, in tam najdete vse trgovine, ki ga ponujajo,« razlaga Varga.
Za najugodnejši spletni nakup obiščite spletne dražbe
Verjetno vsi poznamo eBay, ki temelji na spletnih dražbah. Kako nakupovati v spletni dražbi? »Začetna cena izdelka je dana, potem pa spletni kupci med seboj tekmujejo in izdelku ceno dvigujejo. Zmaga tisti, ki ponudi najvišjo ceno ob poteku časa oglasa. Prodajalci imajo lahko pridržano ceno, in če je cena, ki jo kupec ponudi, nižja od pridržane, prodajalec izdelka ni zavezan prodati,« pojasnjuje Varga.
Dejanska lokacija izdelka je lahko drugačna
Pozorni morate biti na drobni tisk o lokaciji izdelka. »Lahko da je prodajalec iz Nemčije, izdelek, ki ga ponuja, pa na Kitajskem. To je eden izmed trikov, zaradi česar lahko plačamo višjo poštnino, kot sicer mislimo. Še večje vprašanje pa je kakovost,« pravi Varga. Nekateri prodajalci izdelkov ne pošiljajo v vse države, zato je dobro preveriti tudi to. »Če prodajalec izdelka, ki ga želimo, ne pošilja v našo državo, mu lahko pošljemo sporočilo, v katerem ga prepričamo, da bomo plačali transportne stroške,« svetuje Miran Varga.
Komunikacija s prodajalcem je lahko odločilna
Spletni oglasniki so tudi precej priljubljeni med spletnimi nakupovalci. Najbolj obiskan slovenski spletni oglasnik je Bolha. Avtomobile in drugo mehanizacijo, počitniške prikolice in dodatno opremo oglašujejo na spletnem mestu Avto.net. »Če kupujete izdelek, ki nima dobrega opisa oziroma vas zanima kaj drugega glede izdelka, je dobro komunicirati s prodajalcem zasebno,« dodaja Varga.
Naj za nakup uporabim kreditno kartico?
Nakup moramo seveda plačati. Obstaja več načinov, s kreditno kartico pa lahko kupimo tako rekoč vse. »Pomembno je, da bančno kartico povežemo s spletno storitvijo, na primer s PayPalom, saj nam ta v primeru plačila na spletni tržnici eBay ponudi do 500 dolarjev kritja,« pojasnjuje Varga. Drugi način je plačilo ob dostavi izdelka. Poleg cene izdelka moramo plačati tudi stroške dostave. To vključuje stroške pakiranja in dostave ter logistične storitve. »Če kupujemo zunaj držav EU, nas lahko doletijo carinske obveznosti in davki. Dokler kupujemo majhne stvari do 22 evrov, dodatnih stroškov načeloma ni, razen če je paket malo večji in ga poštar odpre, moramo plačati stroške pregleda. Zato je pametno izdelke iz Kitajske drobiti, sicer jih bodo zapakirali v večje pakete in jih potem na naši pošti odprli,« svetuje Varga. Če kupimo izdelek v vrednosti do 150 evrov, plačamo samo DDV, tako se nam strošek nakupa zviša za 22 odstotkov. Nad vrednostjo 150 evrov pa moramo poleg DDV plačati še carino. Seznam izdelkov, ki so ocarinjeni, in carinske stopnje lahko najdemo na spletni strani finančne uprave.
S kodami do dodatnega popusta
Ena izmed zmot spletnega nakupovalca je lahko, da v spletnih trgovinah ni dodatnega popusta. »Poznamo primere, ko se več ljudi združi pri nakupu ter tako zniža stroške poštnine in samega izdelka. Na različnih spletnih forumih lahko najdemo tudi dodatne kode za popuste, ki jih delijo uporabniki med seboj,« razkriva Miran Varga. »V iskalnik preprosto napišemo na primer ‘kode za popust mimovrste’. Tako bomo marsikaj lahko dobili še ceneje, kot smo sprva nameravali.« Tovrstne kode najdemo tudi za letalske vozovnice, dodatno prtljago in najem avtomobila.
Še nekaj praktičnih nasvetov Mirana Varge
- Iskanje izdelkov je časovno potratno. Za blago nizke vrednosti se ne splača.
- Najcenejši so izdelki na spletnih dražbah.
- Daleč najcenejši so spregledani izdelki (pogosto tiskarski škrat ob oddaji oglasa). Zato je dobro ob nakupu, denimo, Intelovega procesorja namesto z »Intel« poskusiti recimo z »Intle« – in tako najdemo zatipkane oglase.
- Logistiko in pošiljanje v Slovenijo lahko uredimo prek spletnega logističnega centra Cheaper and More, ki poskrbi, da izdelek iz spletne trgovine, ki pošilja v Anglijo ali Nemčijo, pride na naš naslov. Ne se takoj vdati v usodo, če izdelka ponudnik ne pošilja v Slovenijo.
- Kupujte znotraj EU – predvsem večje, vrednejše stvari. Drobnarije pa po vsem svetu, saj je poštnina res minimalna.
- Kombinirajte potovanja s spletnimi nakupi. Pred odhodom si izdelke naročite na naslov hotela, v katerem boste bivali. V Ameriki v večini zveznih držav za spletne trgovine, ki v posamezni državi nimajo fizične poslovalnice, tako imenovanega prodajnega davka na izdelke ni.
Prvi dan nam je bančne osnove pojasnil Roman Budna iz Sberbank, nato nas je nasmejal komedijant Sašo Stare, ki je predstavil tudi svojo službo. Drugi dan smo imeli borzni dan, ko nam je Vid Pajič iz Triglav Skladov predstavil borzne osnove, Andraž Aš iz Ljubljanske borze pa pokazal, kako deluje borza, predstavil borzni zverinjak in tudi borzne zlome. Dan pa smo zaključili s klepetom s kriptomilijonarjem Damianom Merlakom.
Tretji dan pa je bil dan za pametni šoping. Kaj so se mladi naučili na ta dan, preverite tu. Urednica revije Moje finance Marja Milič pa je predstavila, kako je prodala praktično celo svoje stanovanje prek Bolha.com in aplikacije LetGo.