Kako poiskati delo, pri katerem bomo uživali, je mladim na zadnjem dnevu Poletne finančne šole, ko smo imeli kadrovski dan, razkrila Klara Zavrl, kadrovska strokovnjakinja iz podjetja Competo
Neko podjetje je v raziskavi med tisoč mladimi ugotovilo, da je več kot tretjina odgovorila, da bi želeli postati youtuberji. Najpogostejši razlog je bil, da so pri delu lahko kreativni, se lahko izražajo in nimajo nadrejenega, poleg tega so znani. Sledijo jim še poklic blogarja oziroma vlogarja, glasbenika, igralca, režiserja in drugi. »To so poklici, ki so nam blizu – ali s televizije ali pa jih srečujemo v vsakdanjem življenju. Ko razmišljamo o svojem prihodnjem poklicu, pomislimo najprej na to, kaj nam je blizu ali kar počnejo naši starši,« pove Klara Zavrl.
Top 10 poklicev, ki bi jih mladi radi opravljali so youtuber, bloger/vloger, glasbenik/pevec, igralec, režiser, zdravnik/medicinska sestra, tv-voditelj, atlet/učitelj, pisatelj odvetnik, je navedla raziskave Klara Zavrl iz Competa.
Kaj je sanjska služba
Poklic je lepa slovenska beseda, ker opisuje, da delamo tisto, za kar smo poklicani, da bomo to z veseljem opravljali, da nas družba potrebuje in nas bo tudi plačala. Če pride do prepleta teh treh sestavin, govorimo o sanjski službi, sicer ostane ta dejavnost zgolj naš hobi.
Podjetnik Igor Akrapovič in košarkar Luka Dončić sta denimo našla svoj sanjski poklic. »Tako hobi lahko postane tudi poklic,« doda Zavrlova.
Karierno uporabna družbena omrežja
Lovci na talente in kadrovniki pri iskanju pravih kadrov pregledujejo tudi družbeno omrežje LinkedIn, ki je naš digitalni CV. Tam lahko delodajalec izve veliko o vas, pregleda vaše izkušnje in tudi ponudi službo. Gre za poslovno družbeno omrežje.
Zaposljivost
Najbolj iskani poklici do junija 2018 so bili deficitarni poklici – to so poklici, ki jih na trgu dela primanjkuje. »Ko iščete poklic, je tudi pomembno, da veste, koliko boste zaposljivi. Ampak če si nečesa res močno želite, boste zaposlitev že našli,« pravi Zavrlova.
Postani strokovnjak samega sebe
Ko začnemo razmišljati o zaposlitvi, je zelo pomembno, da ugotovimo, kdo sploh smo. Vedeti moramo, kaj so naši interesi, kaj radi počnemo, kakšne vrednote imamo in kaj bi želeli doseči. Taka vprašanja so pomembna, ko raziskujemo samega sebe.
Poleg tega so pomembne naše osebnostne lastnosti in sposobnosti. Smo radi v družbi? Smo hitri? Morda kreativni ali pa analitični? Kakorkoli, pozitivnih in negativnih lastnosti ni. Najti moramo zgolj prave poklice, kjer nam koristijo.
Kako ugotoviti, kakšne sposobnosti imamo?
Lahko poskusimo prek hobijev, vsakodnevnih stvari ali pa študentskega dela. Poskusite tudi kaj takega, česar načeloma ne bi. Nikoli se ne ve, kaj se lahko razvije iz posamezne izkušnje.
Poklici prihodnosti so upravljavec dronov, arhitekt za vesolje, strokovnjak za nakup robota in podobno. S tehnologijo in izčrpavanjem naravnih virov se bodo razvijali tudi poklici, povezani z varovanjem okolja.
Veliko poklicev v prihodnosti še ni izumljenih
Svet postaja vse bolj zapleten. Včasih so bile spremembe na 10 do 15 let. Zdaj smo priča spremembam iz leta v leto. S tem pa nastajajo tudi novi poklici. Med 33 in 85 odstotki poklicev prihodnosti še ni izumljenih. Polovica mladih, ki obiskujejo šolo, bo opravljala poklic, ki še ni izumljen. Kako se torej izobraževati?
Nekaj tehnoloških poklicev prihodnosti: upravljavec dronov, arhitekt za vesolje, strokovnjak za nakup robota in podobno. S tehnologijo in izčrpavanjem naravnih virov se bodo razvijali tudi poklici, povezani z varovanjem okolja. Razvija se tudi biotehnologija, zato bodo nastali poklici genskega in biomedicinskega inženirja. Novi poklici bodo nastali tudi zaradi staranja prebivalstva.
Naša konkurenca – roboti
Včasih so imeli eno službo celo življenje, danes pa izobrazba ne zagotavlja službe, jutri bo naša konkurenca – robot. Poklic ni vse. Vedno imamo možnost prilagajanja na novosti in hitrega učenja. Vse več bo transdisciplinarnosti, bolj pomembna bo digitalna pismenost. Obstaja spletna stran, prek katere lahko ugotovimo, kakšna verjetnost je, da bo naš poklic robotiziran in avtomatiziran (Will your job be done by a machine).
Kako se danes pripraviti na delo v prihodnosti?
Moramo se seznaniti z delom prek različnih izkušenj, da smo v koraku s tem, kaj trg in družba potrebujeta. Moramo razvijati zanimanja za različna področja in tudi druge splošne kompetence. Obstajajo različni profili, kjer lahko najdemo informacije o poklicih: Kam in kako?, karierno-svetovalni portali Whatchado.net Startprofile.com in eSvetovanje, spletni portal zavoda za zaposlovanje. Mladi imajo čas za raziskovanje in nabiranje izkušenj. Poleg študentskega dela so pomembni tudi prostovoljstvo, razna pripravništva, študij v tujini in tudi poletne šole znanj, ki jih v šoli ne dobimo.
Prvi dan nam je bančne osnove pojasnil Roman Budna iz Sberbank, nato nas je nasmejal komedijant Sašo Stare, ki je predstavil tudi svojo službo. Drugi dan smo imeli borzni dan, ko nam je Vid Pajič iz Triglav Skladov predstavil borzne osnove, Andraž Aš iz Ljubljanske borze pa pokazal, kako deluje borza, predstavil borzni zverinjak in tudi borzne zlome. Dan pa smo zaključili s klepetom s kriptomilijonarjem Damianom Merlakom.
Tretji dan pa je bil dan za pametni šoping. Računalniški strokovnjak Miran Varga je predstavil,kako pametno nakupovati preko spleta. Srečali smo se tudi s Primožem in Boštjanom iz Siddharte.
Zadnji dan, ko smo imeli karierni dan in od Vesne Miloševič Zupančič iz e-študentskega servisa izvedeli, kako do prve službe, od Klare Zavrl iz Competa pa, kako do sanjskega poklica in spoznali smo instagramovsko zvezdnico Gajo Prestor.