Veliko o tem, kakšen zaposleni bi lahko bili, delodajalcu razkrijejo tudi vaši hobiji. To smo izvedeli na zadnji dan Poletne finančne šole, ko smo spoznali tudi sanjske poklice. Eden teh je biti vplivnež. Kako to deluje v praksi, je razkrila 18-letna Gaja Prestor, instagramovska zvezda in pevka.
Mladi iz finančne šole imajo kar nekaj izkušenj z delom. Gaj je dostavljal pice, delal na bencinski črpalki, Nina je animirala otroke, Andrej je pomagal volilni komisiji, Arne je prodajal sladoled. Nekateri mladi udeleženci pa že imajo za letošnje poletje dogovorjena počitniška dela – Klara bo delala v podjetju pri očetu, Nik bo prodajal sladoled … »Ko dopolniš 15 let, lahko delaš,« je povedala Vesna Miloševič Zupančič, strokovnjakinja za mlade in trg dela, ki je mlade navdušila s predstavitvijo študentskih del in z osnovami, ki pomagajo pri iskanju teh. »Delo se išče po različnih poteh. Lahko ga najdeš prek študentskega servisa, greš do podjetja ali pa za pomoč prosiš starše,« dodaja.
Ni služb do konca življenja
Včasih so babice in dedki zamenjali eno ali mogoče dve službi v svojem življenju. »Danes se služba zamenja vsakih pet do sedem let, mladi jo zamenjajo še pogosteje. Zelo verjetno boste zamenjali veliko služb,« pravi. »Pomembna je zaposljivost, kar pomeni, da smo sposobni najti službo, jo obdržati, in če jo izgubimo, da smo jo sposobni spet poiskati,« poudarja Miloševič Zupančičeva. Pomembni so znanje, izkušnje in izobrazba ter spoznavanje novih ljudi. Prvi korak pri iskanju dela je dobra predstavitev samega sebe in primeren stisk roke. To smo preizkusili tudi v praksi.
Kako do prve službe, je zelo interaktivno predstavila Vesna Miloševič Zupančič iz e-Študentskega servisa. Naučili smo se tudi osnove, kot denimo, kako se predstaviti in rokovati.
»Veliko je že, če veš, česa ne bi delal«
Študenti v Sloveniji zaslužijo povprečno 2.412 evrov na leto, delajo pa povprečno tri mesece na leto. »Študentsko delo je občasno in začasno, zato lahko zamenjamo več podjetij in tako dobimo različne izkušnje. Tako spoznaš, katerega dela res ne želiš opravljati, in to je pomembno,« poudarja Vesna Miloševič Zupančič. »Pomemben je presek treh krogov: kaj si želim, kateri poklici so iskani in v čem smo dobri.«
Včasih si neko delo predstavljamo precej drugače, na primer delo pravnika. »Vidimo jih v lepi obleki in z dobro plačo, ne vemo pa, da delajo 12 ur na dan ter da so pogosto v stresu in moralnih dilemah.«
Vsaka izkušnja šteje
Za delodajalca je pomembna vsaka izkušnja, ki jo imamo. »Pomembno je tudi, če je nekdo sedem let treniral plavanje, saj to delodajalcu pove, da je vztrajen. Če nekdo trenira košarko, potem delodajalec ve, da lahko dela v ekipi. Vsak od vas že ima izkušnje, zato se je treba tako tudi predstaviti,« svetuje Miloševič Zupančičeva.
Sanjska šola – dovoljena je uporaba mobilnih telefonov. Iskali smo službe.
Več kot polovici je študentsko delo prineslo zaposlitev
Več kot 64 odstotkov mladih se je po končanem šolanju zaposlilo v enem od podjetij, kjer so prej opravljali študentsko delo. Kar 80 odstotkov prostih delovnih mest ni nikoli objavljenih v oglasnikih, ker že prej zaposlijo nekoga, ki ga poznajo. Javni razpisi prinašajo za podjetje določeno tveganje. »Če zaposliš nekoga, s katerim že imaš dobre izkušnje, se podjetje izogne dodatnim stroškom. Zato so zveze in poznanstva res pomembni. Sama priporočim tistega, za katerega vem, da se bo izkazal,« poudari Vesna Miloševič Zupančič.
Za uro dela tudi 110 evrov
Minimalna urna postavka je zakonsko določena in znaša 4,73 evra bruto, kar pomeni štiri evre neto. To, kar dobite, je nekaj, podjetje pa plača veliko več, saj mora pokriti še druge prispevke. Del sredstev gre na ministrstvo, s katerim se financirajo štipendije, obnovitve študentskih domov in razni študenstki projekti. Določen odstotek je provizija za poslovanje študentskega dela. Študenti in dijaki dobijo povprečno 5,7 evra na uro, najvišja postavka je včeraj znašala 25 evrov, dan prej pa 110. Najnižja urna postavka je zunaj Ljubljane za preprosto delo v proizvodnji. Takih del je od osem do deset odstotkov. »Trenutno urne postavke precej rastejo, ker je kandidatov še vedno premalo, zato imate prednost, da lahko izbirate. Če delodajalci ne bodo dobili nikogar, bodo urno postavko morali dvignili,« pove Vesna.
»Delodajalci vedo, da ne morete še vsega znati, vedo pa tudi, da se lahko veliko naučite. Povejte, da nečesa ne znate, ampak da se lahko brez težav naučite,« svetuje strokovnjakinja. Vedno se pred delom z delodajalcem dogovorite, koliko ur boste delali in kako bo delo ovrednoteno.
Mladi so Vesno Miloševič Zupančič prosili, če jih preveri na družbenih omrežjih. Pomembno je namreč, da ne objavljamo objav, ki bi nam lahko škodile pri zaposlovanju.
Prvi stik z delodajalcem je odločilen
»Ko kontakiramo podjetje, se moramo v sporočilu potruditi. Predstavite svoje izkušnje, pišite slovnično pravilno in uporabljajte vikanje. Na primer: zasledil sem vaš oglas, sem dijak 3. letnika, želel bi se prijaviti za delo.« V nekaterih primerih delodajalec zahteva, da pošljemo življenjepis. To velja predvsem za starejše študente, ki opravljajo bolj strokovna dela. Tam je iskanje dela podobno kot pri resni zaposlitvi. Europass je spletni obrazec, v katerega vnesemo svoje podatke in izkušnje, ki ga lahko potem pripnemo v sporočilu za podjetje.
Zimzelena delovna mesta
Največ delovnih mest se išče v gostinstvu in turizmu, ker so poletne počitnice. Vedno se iščejo tudi določeni profili: IT-jevci, programerji, računalničarji, strojniki in farmacevti. Tudi zato, ker je teh študentov omejeno število, navaja Miloševič Zupančičeva.
»Jutri delam. Vrtel bom kolo sreče«
Pri iskanju študentskega dela naletimo tudi na nenavadne oglase. Delodajalec je iskal nekoga za izdelavo kovancev v kovnici. Iskali so tudi nekoga, ki bi cel dan vrtel kolo sreče, pa osebo za cepljenje kokoši na kokošji farmi in kolesarja za vožnjo tricikla po Ljubljani v poletnih mesecih.
Obiskali smo poslovalnico in tudi preverili, kako se izpolni pristopno izjavo za vpis v študentski servis.
Arne se je kar vpisal v študentski servis. Letos bo namreč prvič delal med počitnicami.
Koraki do študentskega dela
Prvi korak je včlanitev v študentski servis, da lahko denar sploh pride do vas. Nato poiščete delo, se dogovorite z delodajalcem, naročite napotnico, delate in dobite plačilo.
»Pogosto se zgodi, da do nas pride mama s sinom, in ko bi moral izpolniti pristopni obrazec, ga želi izpolniti mama, ‘ker lepše piše’. Včasih bi šle s sinom tudi na pogovor, češ da bodo znale povedati več.« Tega se res izogibajte, še svetuje Vesna Miloševič Zupančič.
Kaj moramo vedeti o študentskem delu
- Sam kontaktiraj delodajalca. Reci mami: ne, zmorem sam!
- Če si dogovorjen za delo, pojdi na delo ali prej sporoči, zakaj te ne bo.
- Povej delodajalcu, če ti neko opravilo ne leži.
- Ne piši sporočil brez naslovov, šumnikov.
- Upoštevaj osnovni poslovni bonton, vikaj, bodi vljuden.
- Poišči si delo takoj, ko imaš čas.
- Dvigni napotnico pred začetkom dela.
- Preizkusi več različnih del, v različnih podjetjih.
- Če se kaj zaplete, kontaktiraj servis.
- Zagrabi priložnost. Počitniško delo lahko postane tvoja sanjska služba.
Prvi dan nam je bančne osnove pojasnil Roman Budna iz Sberbank, nato nas je nasmejal komedijant Sašo Stare, ki je predstavil tudi svojo službo. Drugi dan smo imeli borzni dan, ko nam je Vid Pajič iz Triglav Skladov predstavil borzne osnove, Andraž Aš iz Ljubljanske borze pa pokazal, kako deluje borza, predstavil borzni zverinjak in tudi borzne zlome. Dan pa smo zaključili s klepetom s kriptomilijonarjem Damianom Merlakom.
Tretji dan pa je bil dan za pametni šoping. Računalniški strokovnjak Miran Varga je predstavil,kako pametno nakupovati preko spleta. Srečali smo se tudi s Primožem in Boštjanom iz Siddharte.
Zadnji dan, ko smo imeli karierni dan, smo si preverili, kako do prve službe, do sanjskega poklica in spoznali smo instagramovsko zvezdnico Gajo Prestor.