Zadnji dan smo z mladimi pokukali še na podjetniško stran. Med drugim smo se spraševali, ali je res kul biti sam svoj šef. Zanimalo pa nas je tudi, kako vodit posel s prijateljem?

Ali je res kul biti sam svoj šef, je mladim predstavil 38-letni Rok Stritar, ustanovitelj podjetja Kibuba, ki se ukvarja s prodajo gorniške opreme. Ima 70 zaposlenih v 12 trgovinah, lani pa so ustvarili 4,5 milijona evrov prihodkov. »Če si šef, moraš imeti odgovore na vprašanja, ki jih nima nihče drug,« poudarja. Lani, pravi, je bil kar 16 tednov na dopustu, in lani so tudi najbolje poslovali. Večina podjetnikov pade v drugo skrajnost – hvalijo se, koliko časa niso bili na dopustu. »To je tvoja odločitev, saj kot podjetnik lahko počneš karkoli. To ti daje po eni strani svobodo, po drugi pa je tudi malce strašljivo.« Podjetje je nastalo, ko se je zaposlil na fakulteti kot asistent podjetništva. »Tega nisem mogel poučevati, ker nisem imel svojega podjetja. Zato smo pred 14 leti ustvarili spletno trgovino z gorniško opremo, ker je bilo to področje, ki sem ga dobro poznal.«

Sem podjeten ali sem podjetnik?

Eno je biti podjetnik in imeti svoje podjetje, tvegati svoj denar, drugo pa je biti podjeten, to pa je nekdo, ki je pripravljen izboljševati stvari okrog sebe. »Postanete kreator.« Vse rešitve, ki obstajajo, so namenjene temu, da ustvarjajo neko dodatno vrednost za uporabnike. »Stvari okrog sebe lahko izboljšamo tako, da jim dvignemo vrednost, dodamo nekaj, česar nekdo drug nima. To pa pomeni, da moraš empatično razumeti ljudi okrog sebe.«

Kako s prijateljem v posel?

To je 33 mladim udeležencem razkrila Neža Mlakar, ki se je s svojo najboljšo prijateljico Karmen Meze se lotila posla La Popsi.

»Imeli sva idejo o zmrznjenem sadju na palčki brez umetnih dodatkov. Takrat so bile v ZDA tudi zelo priljubljene popsike. Izračunali sva, da bi naju vse skupaj stalo okoli 30 tisoč evrov. Postavili sva si proizvodnjo. Denarja pa je zmanjkalo. Grabila naju je panika, ker sva napačno napisali poslovni načrt. Poskušali sva nekako rešiti posel. Poletno sezono sva preživeli z izgubo. Vsi so nama govorili, naj podjetje zapreva. Potem sva se prijavili na projekt Štartaj Slovenija, kjer izberejo osem projektov in jih pri-peljejo na trgovinske police. Slovenijo sva morali najprej prepričati, da najina lučka ni sladoled, ampak vitamini na palčki. Ko sva ugotovili, da potrebujeva več denarja, sva del podjetja prodali novemu investitorju. Nato sva odprli nove poslovne prostore. Prvo naročilo smo razprodali, in od takrat redno dobivava nova. Največja zmaga je ta, da nama je uspelo spremeniti nakupovalne navade Slovencev. Učiš se sproti, delaš napake in se iz njih učiš. Nobena pot ni lahka, ampak na katerokoli pot boste šli, verjemite vase. Trdo delo pa je prvi pogoj za dober rezultat. Konkurenca je zdrava, saj lahko samo tako napreduješ. Veliko pomembnejša je kakovost kot kratkoročni zaslužki.« Kako pa je biti v poslu s prijateljico? »Karmen (Meze, op. a.) je vizionar, jaz sem operativec. Jaz brez nje ne bi začela, ona brez mene ne bi nič končala,« je med drugim povedala Neža.