Šesti najbogatejši Slovenec Damian Merlak je 26 mladim drugi dan Poletne finančne šole razkril, kako je postal milijonar. Z njim smo se srečali na Ljubljanski borzi tik prek odhodom na Malto, kjer zadnje leto tudi živi. Spoznali smo ga na borznem dnevu.

Damian Merlak je mladim pojasnil veliko zanimivih stvari. Poslušali smo ga z odprtimi usti :)

Damian Merlak je mladim pojasnil veliko zanimivih stvari. Poslušali smo ga z odprtimi usti :)

Kaj ste počeli pri 15, 16 letih, kolikor je povprečna starost udeležencev Poletne finančne šole? Ste obiskovali kakšno finančno šolo?
V šoli se nismo učili o financah, sem se pa o tem sam izobraževal prek interneta. V srednji šoli sem začel trgovati z delnicami. Imel sem več sreče kot pameti, saj sem vložil nekaj denarja in v enem letu so delnice zrasle za kar 100 odstotkov. Izplačal sem si dobiček in to tik pred zlomom leta 2008. Z dobičkom sem si nato kupil prvi avto – citroën xsara.

S čim ste se sicer ukvarjali v teh letih? Kaj vas je zanimalo?
Zanimalo me je računalništvo, ampak sem vedno iskal pasivni dohodek. Moj cilj je bil, da nisem odvisen od 24 ur, kolikor jih ima dan. Želel sem zaslužiti nekaj poleg tega. Kot mlad računalničar sem sicer postavljal spletne strani in tako služil prek študentskega servisa.

Ko ste spoznavali finančni svet, ste naleteli tudi na bitcoin. In to zelo zgodaj.
Za moj prvi stik z bitcoini je kriv prijatelj, ki mi je svetoval, naj si zadevo pogledam. Takrat je bil bitcoin okrog dva dolarja. Potem sem na to pozabil in čez dva meseca po naključju naletel na oglasno sporočilo, da je cena bitcoina zrasla na 20 evrov. To me je pritegnilo.

Ali vas je pritegnila želja po hitrem zaslužku?
Zanimalo me je računalniško ozadje bitcoina. Cena je bila zelo nihajna. Da ne bi vseskozi sedel za računalnikom in trgoval z bitcoini, sem naredil bota, ki sem ga sprogramiral za trgovanje.

Ste takrat spoznali Nejca Kodriča, pozneje partnerja pri Bitstampu?
Na določeni točki me je bitcoin zanimal predvsem s tehničnega smisla. Takrat se je rudarilo prek grafičnih kartic, zato sem rekel prijatelju, katerega brat je imel trgovino z računalniško opremo, za kartice. To je bil Nejc Kodrič. Njega pa je zanimalo, zakaj kupujem najboljše grafične kartice in slab procesor. Ko sem mu omenil bitcoin, je mislil, da gre za piramidni sistem. Potem se je poglobil in sva začela razmišljati, kaj bi lahko s tem počela. Najprej sva rudarila, ko pa sva ugotovila, da je menjalnica lahko boljši posel, sva začela razmišljati o tem. Takrat je bila na voljo japonska menjalnica MT.Gox. Izračunala sva, da je na dan s provizijami ustvarila 10 tisoč evrov. Poleg tega pa uporabniška izkušnja ni bila najboljša. Tako je nastal Bitstamp. Prvi dve leti nisva bila uspešna, potem pa je stvar začela delovati.

Ali ste pri tem kaj tvegali?
Na tej točki je bil Bitstamp hobi, imel sem drugo zaposlitev – delal sem spletne strani za naročnike. Tveganje je bilo povezano zgolj z nakupom računalniške opreme.

Mladi so našpičili ušesa, ko je o svojem otroštvu razlagal mladi milijonar Damian Merlak.

Mladi so našpičili ušesa, ko je o svojem otroštvu razlagal mladi milijonar Damian Merlak.

Ali se zdaj splača rudariti?
Cena precej niha, nekako v skladu z vrednostjo kriptovalut. Največje tveganje je nakup računalniške opreme, po enem letu že nimaš več najboljše opreme zaradi napredka tehnologije. Druga težava pa je, da imaš premoženje v kriptovalutah, ne v realnem denarju. Meni se zdi bolje, da neposredno kupiš kriptovalute in trguješ z njimi.

Ste študirali?
Hodil sem na računalniško fakulteto, a je nisem končal. In mislim, da ni potrebe, da bi jo. Zdi se mi pomembno, s kakšnim namenom se odločiš, da boš študiral. Kaj je cilj tvojega študija.

Kaj pa je bil vaš cilj?
Moj cilj je prišel v obliki Bitstampa, kjer sta se združila dva moja interesa – računalništvo in finance.

Zanimivo je, da ne skrivate, da ste milijonar.
V Sloveniji se ne govori o tem, ker so tisti, ki so na lestvici najbogatejših, do tega denarja prišli morda po čudnih poteh v devetdesetih. Zase lahko povem, kje sem zaslužil vsak cent.

Kakšen je vaš življenjski slog?
Imam tedne, ko sem samo sam s seboj in ne želim stikov, ampak samo delam. Potem pa pride čas za prijatelje. Vstanem, nekaj pojem in grem za računalnik. Tako poteka moj vsakdan.

Kaj ste si kupili za prvi zaslužen milijon?
Za prvi milijon sem si kupil avto znamke Tesla in parcelo ob morju. In tako sem porabil svoj prvi milijon.

Zdaj ste prebivalec Malte. Kako je tam?
Malta je s turističnega vidika za teden dni precej zanimiv otok, če pa tam živiš, je precej majhna.  Najeto imam hišo z bazenom. Nič mi ne manjka. Kaj piše na papirju oziroma v potnem listu, me ne zanima.

Izdali ste tudi kriptožetone. Ljudje so vam zaupali kar 20 milijonov evrov.
Naredil sem dva projekta – Tokens in Quantum. Prvi – Quantum – je bil narejen v času ICO-norije (prva izdaja žetonov – initial coin offering). Zbrali smo pet milijonov sredstev. Potem sem šel v projekt kriptoborze Tokens in zbral 15 milijonov dolarjev. Zdaj smo oba projekta združili pod eno streho. Projekt se mi je zdel dober in hkrati je bil skoraj zastonj. Ljudem smo dali možnost, da vložijo v realen projekt. Zavedati se je treba, da je veliko ICO-projektov prevar.

Pa že ustvarjate prihodke?
Trenutno smo izdali beta verzijo in za zdaj še ne zaračunavamo provizij. Smo pa že beležili rast, ko bi že lahko zaslužili.

Kaj ste si nazadnje kupili z bitcoinom?
Uf, ne vem. Pred precej časa sem kupoval spletne domene. Na bitcoine ne gledam kot na plačilno sredstvo, temveč kot na investicijo, kot nekakšno internetno zlato.

Tečaji kriptovalut zadnje čase precej upadajo. Kako gledate na upade?
Spremljam določene cikle, ki se pojavljajo. Tečaj bitcoina upada, in ko bo dosegel ceno tri tisoč dolarjev, bom spet kupoval. Sicer pa se cene vseh kriptovalut gibljejo tako kot cena bitcoina.

V kaj zdaj vlagate svoj denar?
Držim se kriptovalut. Nekaj jih kupim, potem jih sčasoma prodam. Zdaj sem jih spet nekaj kupil. Imam tudi nekaj nepremičnin za oddajanje.

Kaj pa glede vaših investicij v prihodnosti?
Zdaj čakam na borzni zlom, da bom lahko investiral v delnice. (smeh) Prebral sem študijo, ki pravi, da je dolgoročno bolje, če vložiš naenkrat ves denar, ki ga želiš vložiti. Ko se odločiš, se odločiš.

Verjetno vas stalno sprašujejo, kako postati milijonar.
Res je. Ni univerzalnega recepta, vsak ima neko svojo pot, ki ga vodi, s tem pa tudi priložnosti. Imeti pa moraš tudi srečo.

Prvi dan nam je bančne osnove pojasnil Roman Budna iz Sberbank, nato nas je nasmejal komedijant Sašo Stare, ki je predstavil tudi svojo službo. Drugi dan smo imeli borzni dan, ko nam je Vid Pajič iz Triglav Skladov predstavil borzne osnove, Andraž Aš iz Ljubljanske borze pa pokazal, kako deluje borza, predstavil borzni zverinjak in tudi borzne zlome. Dan pa smo zaključili s klepetom s kriptomilijonarjem Damianom Merlakom. Tretji dan pa je bil dan za pametni šoping.